“Gospod skrbi za življenje poštenih in njih dediščina ostane na veke.“
Psalm 37,18
Spoštovani,
V četrtek 8.2.2024 praznujemo Prešernov dan, ki je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, obletnico smrti našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik.
Besedilo slovenske himne je sedma kitica pesmi Zdravljica, melodija pa je iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla. Prešernova Zdravljica je bila prvič objavljena v Kmetijskih in rokodelskih Novicah leta 1848. V Skupščini Socialistične republike Slovenije je bila kot himna prvič (spontano) zapeta 27. septembra 1989. Zdravljica je prevedena v kar 26 tujih jezikov.
Sedma kitica Zdravljice, ki je vsebina slovenske himne, se glasi:
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočákat’ dán,
da kóder sónce hódi,
prepír iz svéta bó pregnán,
da roják
prost bo vsák,
ne vrág, le sósed bo meják.
Skupaj z nama počastite spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna in se v četrtek 8. februarja 2024, ob slovenskem kulturnem prazniku, dela prostem dnevu, podajte v Vrbo na tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica.
Gre za krožno pot skozi pet vasi v občini Žirovnica. Sama pot ni zahtevna, dolga je 10 km. Vse muzejske hiše so na ogled brezplačne. Če si kupite pohodniški lonček v vrednosti 11 EUR, imate tople napitke ob poti brezplačno. Organizatorji se na tem tradicionalnem pohodu resnično potrudijo, ogromno je ponudbe lokalnih kmetij, domačih izdelkov, odprta so tudi gostišča in pizzerija. Lačni in žejni sigurno ne bomo.
Pred vsako rojstno hišo so kontrolne točke, kjer si lahko odtisnete žig v Vodnik po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Stane 4 EUR in si ga lahko kupite v Prešernovi ter Čopovi rojstni hiši.
Ogledali si bomo (brezplačno):
1. Vrba na Gorenjskem: rojstna hiša dr. Franceta Prešerna
2. Žirovnica: rojstna hiša Matije Čopa, ki je slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Bil je najtesnejši prijatelj z dr. Francetom Prešernom. Močno je bil povezan s Krajnsko čbelico. V času njenega nastajanja je bil cenzor. Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
3. Breznica: čebelnjak Antona Janše, ki je slovenski slikar in čebelar. Poznan je kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na takratnem cesarskem dvoru.
4. Doslovče: rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja, ki je slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik. V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji. Najbolj znano delo je Pod svobodnim soncem.
5. Rodine: rojstna hiša Janeza Jalna, ki je slovenski pisatelj, dramatik in duhovnik. Pisal je črtice, povesti in drame. Junaki v njegovih delih so največkrat kmečki gospodarji, pastirji, divji lovci in njihove dobrosrčne žene. Njegovo najbolj znano delo so povest Bobri, ki so izšli v treh delih (Sam, Rod, Vrh). Na podlagi arheoloških najdb in močne domišljije je Jalen opisal življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Prve kratke pripovedi so začele izhajati v Slovencu leta 1924. Slovenec je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem.
6. Vrba na Gorenjskem: Cerkev sv. Marka, v kateri so v svoji notranjosti in na zunanjščini ohranjene gotske freske iz 15. in prvih desetletij 16. stol. Res vredno ogleda.
Vljudno vas vabiva na tradicionalni pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica.
Kdaj: v četrtek 8.2.2024
Kraj: Vrba na Gorenjskem
Kje: parkirišče na desnem robu makadamske ceste od Vrbe proti igrišču za golf Bled (usmerjali bodo gasilci in prostovoljci)
Ob kateri uri: ob 8:00 na parkirišču
Prijave zbirava do ponedeljka 5.2.2024 do 17:00.
Lahko pokličete, napišete sporočilo ali pišete na elektronsko pošto:
Mihael Markoč: 040 860 953
Vesna Markoč: 040 841 790
E: mihael.vesna.markoc@gmail.com
Izhodišče in cilj: Vrba na Gorenjskem
Krožna pot: Vrba na Gorenjskem – Žirovnica – Breznica – Doslovče – Rodine – Vrba na Gorenjskem
Čas hoje: čez cel dan zaradi ogledov rojstnih hiš
Razdalja: 10 km
Zahtevnost: lahka označena pot
Primernost: čisto za vse ljubitelje naše kulturne dediščine in prekrasne narave v občini Žirovnica
Krajši opis poti: cesta, travniki
Priporočena oprema:
Dobra volja in odprto srce.
Planinski čevlji z dobrim oprijemom!
Nahrbtnik naj vsebuje:
- nekaj tekočine (po lastni želji),
- oblačila za preobleči,
- topla planinska oblačila,
- zaščitno opremo (sončna očala, kapa, rokavice, krema za sončenje in balzam za ustnice),
- hrano iz nahrbtnika (energijska hrana),
- tablete z elektroliti / magnezijem,
- komplet prve pomoči z obliži za mehurje in osebnimi zdravili,
- mobilni telefon s številkami za nujne primere.
Bodite obilno blagoslovljeni in naj vas otroška radovednost nikoli ne zapusti,
Vesna.