“Tvoje odredbe so moja dediščina na veke, ker so veselje mojega srca.”
Psalm 119,111
Spoštovani,
Vljudno vabljeni na tradicionalni
Pohod po Jurčičevi poti
Letos obeležujemo že 180. letnico rojstva našega prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča in 30. letnico tradicionalnega Pohoda po Jurčičevi poti.
Vsako prvo soboto v mesecu marcu poteka tradicionalni Pohod po Jurčičevi poti, s čimer se obeležuje spomin na našega pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča. Pohodniki spoznavajo čudovito naravno in bogato kulturno dediščino na Dolenjskem, hkrati pa vandrajo po stopinjah najbolj znanega Jurčičevega literarnega junaka Desetega brata in se nasmejijo Kozlovski sodbi v Višnji Gori.
Izhodišče pohoda je srednjeveško jedro Višnje Gore. Običajno sta na voljo dve trasi. Krajša je dolga 15 km in poteka neposredno iz Višnje Gore na Muljavo. Daljša je dolga 23 km in poteka skozi vas Oslica do Znojil in nato do Krke ter na Muljavo. Iz Muljave je organiziran avtobus za nazaj na izhodiščno točko v Višnji Gori (pogoj: plačilo startnine). Ob prijavi se lahko vzame tudi
Vodnik po Jurčičevi poti, v katero se za spomin lahko odtisne žige pri 5. kontrolnih točkah.
Kdaj: sobota 2.3.2024
Kje: Hiša Kranjske čebele, Mestni trg 2, Višnja Gora
* parkirišče si poiščimo neposredno ob Mestnem trgu
* povezava do našega srečanja: Hiša Kranjske čebele – Google Zemljevidi
Start in registracija pohodnikov: Višnja Gora, staro mestno jedro med 7. in 10. uro
* predlagam zgodnjo uro (7:00) zaradi izogiba večjih množic pohodnikov
Torej se na startu pri Hiši Kranjske čebele dobimo ob 7.00 uri.
Ko se vrnemo z avtobusom nazaj v Višnjo Goro, se prav tako počakamo pri Hiši Kranjske čebele.
Startnina: 5 evrov
* S plačano startnino na stojnicah Planinskega društva Polž (5 evrov) bo za pohodnike organiziran avtobusni prevoz za povratek iz Muljave (Krke) v Višnjo Goro.
Opis poti: lahka označena pot
A. Krajši pohod: cca 15 km, cca 3h (Višnja Gora – Muljava)
B. Daljši pohod: cca 23 km, cca 5h (Višnja Gora – Muljava: podaljšana krožna pot proti Krki)
Potek poti:
Že takoj na začetku poti v Višnji Gori se bomo lahko ustavili pri Hiši kranjske čebele, ki bo postregla z medenim okrepčilom. Nato nas bo pot vodila mimo starega gradu grofov Višnjegorskih čez Polževo, vse do Jurčičeve rojstne Muljave. Na poti bodo domača turistična, kulturna in gasilska društva skrbela za dobro počutje in okrepčilo, še posebej veselo pa bo na zaključni prireditvi na Jurčičevi domačiji ob 11.30 uri. Slavnostni govorec bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Organizatorji pripravljajo tudi posebno glasbeno presenečenje, z Dejanom Vunjakom in Brendijeve barabe.
Pred Jurčičevo domačijo bodo potekale razne ustvarjalne delavnice, brezplačno si bomo lahko ogledali rojstno hišo. Bo zelo zabavno, ustvarjalno, veselo in izredno zanimivo za tiste, ki še niste bili, ali pa je od zadnjega pohoda minilo precej let.
Za vse firbcologe sem v nadaljevanju pripravila krajšo predstavitev našega slovenskega prvega romanopisca Josipa Jurčiča v slovenskem in angleškem jeziku.
Pripravila: Vesna Markoč
Krajša predstavitev Josipa Jurčiča
Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. V otroštvu mu je bil učitelj pri odkrivanju sveta in življenja stari oče (dedek), ki mu je pripovedoval pravljice o čarovnicah in strahovih, prigode iz časa turških napadov, o tihotapcih in rokovnjačih, o stiških menihih in s tem v Josipu zbudil veliko domišljijo.
Josip Jurčič
(1844–1881)
Osnovno šolo je začel na Krki, nadaljeval pa v Ljubljani, kjer je bil sprejet v katoliški dijaški zavod Alojzijevišče. Nekateri vzgojitelji so podpirali njegov pisateljski dar. Že v osmem razredu je služil kruh s pisateljevanjem. Urednik Slovenskega glasnika v Celovcu mu je mesečno pošiljal za njegove spise toliko, da je skromno živel. Imel je komaj 17 let, ko je leta 1861 izdal Pripovedko o beli kači.
Umrl je 3. maja 1881 za tuberkulozo, star komaj 37 let. Pokopan je v Ljubljani na Navju.
Na Jurčiča je močno vplival Fran Levstik s svojimi programskimi in jezikoslovnimi spisi. Leta 1865 se je Jurčič osebno seznanil z Levstikom, s katerim sta ostala prijatelja in sodelavca do Jurčičeve smrti.
Ko je odšel na Dunaj se je vpisal na filozofsko fakulteto, vendar je zaradi pomanjkanja denarja moral študij opustiti. Stanoval je v vlažnih prostorih, stradal in prezebal. Večkrat mu je gmotno pomagal Josip Stritar. Kljub težavam pa je bil čas na Dunaju zelo ploden za Jurčičevo ustvarjalnost. Ko je bil na Dunaju je Jurčič tudi izdal prvi slovenski roman Deseti brat, v katerem je poleg gospode opisal tudi okoliške vaščane, posebno pozornost je posvetil vaškima posebnežema Krjavlju in Martinku Spaku, ki se je izdajal za desetega brata. Krjavlju se smejimo, nad dejanji in besedami Martinka Spaka pa se pogosto zamislimo.
Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov in realističnih pisateljev. V slovensko literaturo je uvedel nove pripovedne oblike: črtice, pripovedke, povesti in romane. V svojih delih je kot najpogostejšo pripovedno obliko uporabljal dialog. Tematika njegovih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebneži. V svoja dela je vpletal kmečke značaje in slovensko narodno vprašanje.
Nekaj izredno zanimivih osebnih misli Josipa Jurčiča:
– Ime nič ne velja; vprašanje je, kakšen je človek, ki ga ima.
– Govori, kar ti srce da na jezik, in s tem ne moreš govoriti krivo!
– Bistroumni Slovenci se bodo zmerom učili tujih jezikov, samo to hočemo, da se domači ne zaničuje, da se slovenski jezik na naši slovenski zemlji kot prvi spoštuje.
– Učite se prej, predno govorite, ne blebečite o stvari, ki je ne poznate.
– Zedinjenje Slovencev je prapor, pod katerim se zbirajo naše duševne moči, pod tem praporom smo hodili v boj za narodne pravice, samo v potrditvi narodnega programa smo našli rešitev pred tujci, samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja.
– Ne cepimo svojih moči, ampak združimo jih; pustimo pričkanje o novih programih. Najlepše fraze so mrtve, če jih ne oživi narodov duh.
Bodite obilno blagoslovljeni in naj vas otroška radovednost nikdar ne zapusti,
Vesna Markoč