Francijeva zgodba – Pričevanje

Ko mi je bilo tesno, sem klical Gospoda, k svojemu Bogu sem klical na pomoč. Slišal je moj glas iz svojega templja, moje vpitje je pred njegovim obličjem, prišlo je v njegova ušesa.

Psalm 18, 7

Že kot otrok sem se udeleževal cerkvenih obredov in verouka v RKC vse do 18. leta, ko sem odšel na služenje vojaškega roka. Potem pa sem delal po terenu in sem malo opustil bogoslužja. Ko sem se poročil in sva z ženo dobila 2 sinova, sem ponovno začel obiskovati bogoslužja.

Z MKS sem se srečal potem, ko sva se z ženo ločila. Prijatelji so me povabili na bogoslužje in začel sem obiskovati srečanja. Na življenje sem vseskozi gledal z Božje perspektive in pozitivno, a prikradli so se tudi trenutki, ki žal niso bili skladni z Božjimi navodili. Nekateri dogodki so bili sicer lepi, spet drugi pa so bili težki in potreboval sem kar nekaj časa in vere, da sem jih lahko prebrodil.   

Moj čudež pa se je zgodil v letu 2018, ko sem doživel srčni infarkt. Prijatelji in znanci so mi povedali, kaj so rekli zdravniki, saj se sam ne spomnim ničesar, ker so me za 10 dni dali v umetno komo. Prognoza zdravnikov je bila slaba: da ne bom nikoli več vstal iz postelje, zato naj mi poiščejo prostor v domu za starejše. V bolnišnico so me prišli obiskat in molit zame Steve, Urša, Aleš in potem še duhovnik, ki ga je poklicala mama. Vse njihove molitve in molitve bratov in sestra v MKS so prispevale k Božjemu delu in Njegovemu čudežu, saj zdravniki niso imeli nobenega upanja. Verjamem, da so molitve pomagale tudi zdravnikom, da so vedeli, kako naj pravilno postopajo v mojem primeru, saj so se odločili, da me prebudijo iz kome. Po tem sem se 4 tedne učil hoditi (sedaj nihče ne bi niti posumil, da sem se moral na novo naučiti, saj hodim povsem normalno). Pri pregledu notranjih organov so mi našli še tumor na levi ledvici, ki je bil maligen in so mi ga že operativno odstranili.        

Gospod, moj Bog, k tebi sem klical na pomoč, in ti si me ozdravil.

Psalm 30, 3

Po enem letu bolniškega dopusta sem šel na svojo željo nazaj v službo. Po dobrega pol leta sem samo 2 leti pred upokojitvijo v službi dobil odpoved. Skušal sem se nekako dogovoriti, da bi bil v službi še do upokojitve, a žal ni bilo razumevanja. Še več, obtožili so me kraje in blatenja podjetja. To je bil izjemno težak čas zame. Čeprav narediš vse prav, pomagaš pridobivati posel, se strinjaš z nižjo plačo in verjameš ljudem, ki ti obljubijo, da boš imel službo, potem te pa tako izkoristijo! Seveda sem bil izjemno razočaran, a sem tudi to z vero v Boga prebrodil. Sedaj imam redno pokojnino, ki je takšna, kot sem imel nazadnje osebni dohodek, poleg tega pa nisem več v družbi negativnih ljudi. Bog je poskrbel za vse.

Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro …

1 Mojzes 50, 20

Poskušam se držati Božjih načel in zaupati besedi, da Bog lahko vse slabo obrne v dobro.

Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.

1 Peter 3, 9

Franci Klevišar

1 thoughts on “Francijeva zgodba – Pričevanje

  1. Hvala lepa za podelitev osebne zgodbe, Franci. Ko sem jo brala, me je takoj spomnila na Psalm 13, posebno verz 6, ki pravi:
    “Jaz pa zaupam v tvojo dobroto, moje srce se raduje, ker si me rešil. Peti hočem Gospodu, ker mi je povrnil dobro.”
    Kako pomembno je biti osredotočen na Boga, četudi gremo v življenju čez težke in barvite preizkušnje. Naj se vsak dan zavedamo tega, da ni nič samoumevno.
    Vesna

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Za prikaz objav pričnite tipkati...

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.