POTOPIS POTI IZ CERKVICE NA SLIVNICO
Datum: 16.9.2023
V soboto zjutraj smo se Vesna in Mihael Markoč, Jasna Grabeljšek in Katja Mušič odpravili na pot iz Cerknice v Slivnico. Bil je čudovit septembrski dan. Mimo dreves, grmičkov, borovcev, konjev in krav nas je pot peljala na pašnik, kjer smo morali pazit, kam smo stopili. Vreme je bilo čudovito. Med drevesi nas je ves čas spremljalo sonce, da nam je bilo občasno že kar vroče. Pot je bila lepo opremljena s smerokazi in s tablami, da se nihče, kdor se orientira po tem, ne bi mogel izgubiti. Prav tako pa so na nekaterih odsekih bile tudi lesene table različnih živali. Videli smo coprnico, po kateri naj bi bila Slivnica najbolj znana, srnjaka in žabo. V mislih se je Vesni na kekčevo melodijo pela nova slavilna pesem, spet drugi smo podoživljali prejšnja potepanja na ta vrh. Ves čas smo se počutili, kot piše v Psalmu 23, Dobri pastir in gostitelj.
Ko smo prečkali jaso, se je v soncu pokazala koča, vendar to ni bil naš vrh. Vrh Slivnice je bil malo nad samo kočo. Preden smo prispeli na vrh, smo videli, da Božja beseda in sam Bog je prisoten že tukaj gor. Na to nas je spomnil prazen križ in ob njem slovenska zastava. Ob 10. uri smo prispeli na 1114 nm vrh.
Posedeli smo, naredili par fotografij, žigov ter se vpisali v knjigo gostov, kot MKS z Jezusom na pot. Sledil je postanek v koči. Hišni čaj in njihov domač višnjev zavitek, je po dveh urah hoda prav prijal. Ko smo se odpravili nazaj, je Vesna predlagala, da se usedemo na ležalnike, kjer nas je spomnila, da nismo štirje, ampak nas je pet. Zamislili smo se, kaj bi Gospodu rekli, če bi ta trenutek govorili z Njim, za kaj bi se mu zahvalili. Na dan so prišle zahvale. Ena izmed zahval je bila tudi, za današnji čudovit izlet in vse lepe kraje, ki jih je po Sloveniji veliko.
Malo smo se pogovarjali, kateri vrh bo naslednji, ter se odpravili proti dolini in avtu.
Zapisala: Katja Mušič
