Nadnaravno ozdravljena – Pričevanje Katje

Kot najstnica sem vedno želela biti lepa in zaželjena. Moji starši so veliko delali in posledično veliko časa preživeli v službi, zato sem odraščala z občutkom pomanjkanja ljubezni. Dali so mi sicer neke krščanske vrednote, redno smo hodili k sveti maši, vendar odnosi starš in otrok so bili bolj površni. Bila sem dekle, ki si je želelo ugajati in biti sprejeta. Iskala sem ljubezen. »Svet« mi je rekel, da ko odrasteš, ti da fant ljubezen. Verjela sem v to. Da bi bolj ugajala moškim, sem se oblačila v kratka krila in oprijete stvari. Sredi zime sem hodila v miniki, kazala popek, bila bolj pomanjkljivo oblečena.

Nato sem zbolela. Na ledvicah. Imela sem strašne bolečine, vsak odhod na mini potrebo se je končal z močnimi bolečinami in krvavenjem. Včasih je bilo tako, kot da bi mi nekdo z mesarskim nožem zapičil nož v ledvica in ga obračal. Bilo je grozno.

Pogosto sem hodila k zdravnikom. Splošni zdravnik mi je ne vem kolikokrat predpisal Ciprobay, pa tudi Primotren. Na slednjega sem alergična. Doživela sem, da sem po vsem telesu dobila izpuščaje in žgalo me je od znotraj, kot da bi živa gorela. Sprva sploh nisem vedela kaj je. Potem pa sem prebrala stranske učinke zdravila in takoj videla, da je za moje stanje krivo zdravilo. Pristala sem na urgenci, kjer so mi dal Tavergyl in mi zamenjali zdravila. Hodila sem od ene preiskave sečil do druge, ker pa tudi sama delam v zdravstvu, sem določene stvari že vedela. Imela sem milost, da sem dokaj hitro opravila nekaj preiskav. Izvidi urina so bili slabi. Močno sem krvavela. Vedela sem, da je to zaradi ledvice, poleg tega sem dobila še bakterijsko okužbo. Številne bakterije in epitelne celice v urinu. Preiskave pa niso nič pokazale. Jedla sem brusnice, nosila ledvični pas, pila Ursi čaj in vsake toliko časa šla na kontrolo in številne preglede. Leto za letom. Izvidi vedno slabi, preiskave pa niso pokazale nič. Razmišljali so že o biopsiji. Nato so me poslali na še eno preiskavo urina, vendar izvida nisem takoj dobila, saj so rekli, da mi ga bodo poslali po pošti.

V tem času zdravstvenih težav, sem se odzvala na vabilo na krščanski seminar, saj so mi povedali, da bodo tam tudi molili za ozdravljenje bolnih. Kot katoličanka sem sicer verjela v Boga, verjela v Jezusa, vendar ne v čudeže, saj do takrat še nobenega nisem ne doživela ne videla. Nisem se ukvarjala z nobeno drugo duhovnostjo, enostavno sem verjela le v tisto, kar sem lahko videla, otipala. V Jezusa sem sicer verjela zgolj zato, ker sem bila tako vzgojena vendar nekih globljih spoznanj o njem nisem imela.

Na srečanju so vprašali ali kdo potrebuje molitev za ozdravljenje. Postavila sem se v vrsto za molitev. Molili so zame v Jezusovem imenu in moram reči, da sem to molitev zelo intenzivno doživela. Molili so za moje ledvice in v nekem trenutku se mi je zazdelo, da sem postala kar omotična. Takrat še nisem poznala delovanja Svetega duha. Pomirjena sem bila, ko sem v sobi zagledala zdravnika in sem si mislila, če mi nihče drug ne bo pomagal, mi bo gotovo on. Ljudje so še kar molili zame in zdelo se mi je, da počasi prihajam k sebi. Roke sem imela na prsih, ker sem imela močno bolečino. Vprašali so me, če je kaj narobe. Pojasnila sem, da imam na dojki cisto, ki močno boli. Še so molili in cista ter bolečina sta povsem izginili. Po končani molitvi sem se počutila svobodno, pravzprav osvobojeno. Takrat sem prvič spoznala, da Jezus ni le nek religiozen lik, da je resnični Bog. Povedali so mi, da kakor piše v Svetem pismu, da je Jezus ozdravljal bolne v svojem času, tako ozdravlja tudi danes. Rekla sem si: »Temu Jezusu pa zares želim slediti.«

Naslednji dan sem šla osebno k zdravnici pogledat, zakaj mojega izvida že cel mesec ni, saj so mi obljubili, da ga pošljejo po pošti. Ko sem prišla v ambulanto, mi je medicinska sestra povedala, da ga enostavno ni, ker je zdravnica odšla na seminar v ZDA ter da je najbolje in enostavno, da ponovno dam urin. Tako sem tudi storila, medicinska sestra me je naročila na ponovni pregled in vrnila sem se domov.

Opazila sem, da se po tisti izkušnji na molitvi, bolje počutim, sem bolj vesela, življenje je lepše, ciste ne bolečine nisem več občutila, bila brez ledvičnih bolečin, brez pekočih občutkov, množičnih obiskov toalete. Prvič po desetih letih sem počutila zdravo! Hvala ti Jezus!!

Nato sem imela ponovni pregled pri moji zdravnici (se je že vrnila) in povprašala sem jo po starem izvidu (tistem, ki ga ni bilo) Rekla mi je, da je podala moj primer na zdravniški konzilij, saj je bil moj izvid izjemno čuden. Vprašala je kolege zdravnike, kaj naj naredi. Nato je pogledala nov izvid (tistega na pobudo medicinske sestre, narejenega po molitvi) in je bila močno presenečena, saj je bil povsem super! Nič več krvnih telesc, nič več bakterij, nič več epitelnih celic. Potrjeno, črno na belem. Danes sem ozdravljena in povsem zdrava! Imam star in nov izvid kot kot konstanten opomnik, da Jezus še vedno ozdravlja. On je vzel vse naše bolečine in bolezni, da smo mi lahko zdravi. Še danes dela čudeže, saj je On isti včeraj, danes in na veke. In ne samo to, da sem bila po desetih letih rešena muk, danes vem, da sem ljubljena in zaželjena od Boga Očeta. Aleluja!!

Katja