Nikoli nisem razumela, kako bi se lahko spodnji znani odlomek iz Sv. pisma iz Ezekiela 37: 1-10 nanašal na današnje življenje:
Gospodova roka je bila nad menoj. Gospod me je po duhu peljal ven in me postavil v sredo doline, ki je bila polna kosti. 2 Peljal me je krog in krog ob njih: glej, bilo jih je silno veliko po dolini in glej, zelo suhe so bile. 3 Rekel mi je: »Sin človekov, ali lahko te kosti oživijo?« Rekel sem: »Gospod Bog, ti veš!« 4 Tedaj mi je rekel: Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: »Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo! 5 Tako govori Gospod Bog tem kostem: Glejte, poslal bom duha v vas in boste oživele. 6 S kitami vas bom obdal in dal, da bo zrastlo meso na vas. Prevlekel vas bom s kožo in vam dal duha, da boste oživele. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.«
7 Prerokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. Ko sem prerokoval, je nastal šum. In glej, hrup: kosti so se približale druga drugi. 8 Videl sem: glej, že so bile kite na njih, zrastlo je meso in koža se je razpela čeznje po vrhu. Duha pa ni bilo v njih. 9 Tedaj mi je rekel: »Prerokuj duhu, prerokuj, sin človekov, in reci duhu: Tako govori Gospod Bog: Od štirih vetrov pridi, duh, in dihni v te pobite, da oživijo!« 10 Ko sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel vanje duh. Oživele so in se postavile na noge: silno velika vojska.
…dokler nedavno nisem naletela na ta del v knjigi: Freedom from Religious Spirit (Svoboda od religioznega duha), avtorja Petra Wagnerja, kjer na strani 44 avtor pravi:
»Pravi prerok lahko vidi vojsko tudi v najbolj suhih kosteh. Tem kostem bo prerokoval življenje, dokler ne oživijo in postanejo vojska.
Lažni prerok ne bo delal drugega, kot le govoril kostem (kritiziral, op. Barbara), kako suhe so, in s tem nanje nalagal malodušje in obsojanje, ki pa jim ne dajeta življenja ali moči, da bi premagali svoje okoliščine.«
Marko pogosto omeni, da pri 55. letih ni več želel igrati kitare, čeprav jo uči, vendar zaradi ran, ki jih je v mladosti dobil od očeta, nikoli ni mogel nastopati. Nekaj, kar je v mladosti oboževal, mu je hudič postopoma (u)kradel. Želel se je postarati. V tistem času sta Steve in Barbara in še nekateri bratje in sestre v Kristusu (Branka Snoj, Cliff in Maria Luckhurst ter drugi) v naših pogovorih začeli govoriti besede spodbude in življenja vanj. Dala sta mu tudi priložnost, da je v cerkvi govoril o sebi, o svojih ranah, zapel kakšno pesem, tudi kakšna solza je pritekla… in ………Marko je začel pisati in igrati čudovite pesmi, nastopati, in sedaj preko pesmi in svojih razmišljanj bogati ljudi v pričevalskem glasbenem nastopu Ljubezen in spoštovanje v pesmi in besedi, vodi slaviljenje na seminarjih ELLEL in snema svoje pesmi. Suhe kosti so postale žive, zraslo je meso in postal je del(ček) silno velike Božje vojske.
V Stari zavezi so bili preroki izbrani ljudje, ki jih je Bog uporabil za širjenje svojih sporočil. V Novi zavezi, pa smo preko sprejetja Jezusa v svoje srce, dobili oseben dostop do Nebeškega Očeta in imamo preko Svetega Duha vsi sposobnost, da prepoznavamo Božji glas, in da se pogovarjamo z njim. Pavel nas v 1. pismu Korinčanom 14 spodbuja, naj prerokujemo, to je, izgovarjamo Božjo besedo v življenja ljudi: »…Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali. V 1Kor 14,3: »Kdor pa prerokuje (izgovarja Božje besede v ljudi), govori ljudem in jih izgrajuje, osrčuje in tolaži.«
Tako smo torej žene poklicane, da na spoštljiv način v svoje može/partnerje izgovarjamo Božje besede življenja, jih osrčujemo, spodbujamo, tolažimo, molimo za njih. Možje pa so poklicani, da v svoje žene na ljubeč način izgovarjajo Božje besede življenja, jih osrčujejo, spodbujajo, tolažijo in molijo zanje.
Verjamem, da morda to pisanje deluje malce nenavadno, ampak – poglejte rezultat! Ni prišel čez noč (5 let). Marko je moral narediti svoj del: stopiti pred ljudi, se izpostaviti, biti iskren, dovolil si je jokati pred ljudmi, se soočati s tremo (= stopiti iz čolna, to je iz varne cone udobja) in hoditi po vodi (v neznano)…. in danes bi cel dan držal kitaro v roki…
Zakaj to pišem?
Kar lahko vsak od nas začne v svojega zakonca oz. partnerja na področju, kjer so suhe kosti, izgovarjati Božje besede življenja (to je, kaj Bog misli in govori o njemu kot o svojemu otroku in dediču), ga osrčevati in spodbujati. Druga možnost pa je, da v ta področja govori suhim kostem, kako suhe so, in nanje nalaga malodušje in obsojanje, ki ne dajeta življenja ali moči, da bi premagali svoje okoliščine. V obeh primerih bomo skupaj živeli rezultat.
Morda obstajajo področja suhih kosti v drugih naših odnosih (naši otroci, starši, bratje, sestre, služba, prijatelji, cerkev…). Tudi tam lahko začnemo nalagati meso in Bog bo poslal Svetega duha, ki bo prinesel spremembe in življenje.
Emerson pravi, da je nemogoče, da zakonec/partner ne bi reagiral. Spomnimo se 4. lekcije tečaja Ljubezen in spoštovanje: Če v Mongoliji slišiš svoj materin jezik, se obrneš in stečeš k tej osebi….
Moj odziv na suhe kosti je moja odgovornost. Morda se mi ne dá, morda mi manjka vere in se mi zdi nemogoče, da bi se zakonec/partner spremenil, morda se mi ne zdi vredno truda, morda mislim, da bi moral mož/žena, partner/partnerka sama opraviti s suhimi kostmi…ampak, evo – tukaj je na voljo še eno orodje, na nas pa je, ali ga bomo uporabili ali ne.
Barbara Zrnec
Poglejte si video prispevek v oddaji Duhovni utrip
Se strinjam z zgoraj napisanim. Resnično je potrebno izgovarjati besede življenja v svoje bližnje.
Preg. 18,21 Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kakor ga kdo rabi, takšen sad bo užival.
Hvala Barbara in Marko za vse kar počneta. Tako kot sta bila sama opogumljena, opogumljata druge.
Hvaležni obema, da sta bila pripravljena storiti korak, ne počivati v fotelju in čakati na penzijo (;),se izpostaviti, biti tako transparentna, se dati Bogu na razpolago, da lahko širi preko vaju svoj blagoslov. Naj se odpro še mnoga vrata!
Hvala lepa, draga Barbara, za pričevanje. Ljubezen in spoštovanje v pesmi in besedi, o katerih oba z Markom tako srčno pripovedujeta in se s tem tudi odkrivata drugim, je pravi zaklad vajinega potovanja. Zapisano je, “kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce”. (Matej 6,21) Hvala Bogu, da je Marko vzel nazaj svojo kitaro v roke, saj “je Božji neopisljivi dar”! (2 Korinčanom 9,15)